08/06/2014
Slovensko filozofsko društvo vabi na posvet:
"Spoštovani,
vljudno vas vabimo na simpozij Slovenskega filozofskega društva z naslovom »Kako si pomagati s filozofijo«, ki bo v sredo 11. junija 2014 v prostorih Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana (Zbornična dvorana), s pričetkom ob 9. 30.
Akademska sfera se ne sreča pogosto z zahtevami, kot so bile nanjo naslovljene v zadnjem času. Razumljivo je, da gospodarska kriza napoti na iskanje vseh možnih načinov za soočanje z njo. Toda zahteva, ki se uniformno obrača na vse vede, postavlja nekatere od njih v zadrego. Vprašanje, kaj je »produkt« filozofije vpeljuje diskurz, na katerem je humanistika apriori postavljena v senco tistih ved, ki lahko nanj konkretno odgovorijo. Ki lahko nekaj postavijo »na polico«. Toda prav ta zahteva je bila že izrečena s strani visokih državnih uradnikov, ki so opozarjali, da iz te logike ne more biti izvzet nihče, »tudi družboslovci in humanisti ne, kljub temu, da so vsi, vključno z njimi, prepričani, da ne morejo storiti nič koristnega za gospodarstvo in da so pač pomembni kar tako, per se« (http://www.siol.net/priloge/kolumne/borut_roncevic/2012/05/akademski_karkolizem.aspx).
Na drugi stani se filozofiji ni potrebno skrivati za abstraktnim sklicevanjem na pomembnost »per se«. Spomniti se moramo, da so bile poglavitne civilizacijske pridobitve osnovane, legitimirane in reflektirane prav znotraj filozofskega mišljenja. Novoveška moderna Evropa – če se omejimo le na nekaj stoletij – je filozofski projekt par exellence. K njenim civilizacijskim pridobitvam lahko neskromno prištejemo vse od koncepta sekularnega dovrševanja človekove eksistence, preko institucionalne zaščite dostojanstva, pa do sodobne demokracije s človekovimi pravicami na čelu. V dvajsetem stoletju velja posebej izpostaviti emancipatorna gibanja in revizijo pojma so-bivanja preko nastanka delavskih in socialnih pravic, pravice do javnega šolanja, ter ostalega, kar sodi k »javni rabi uma«. Na vse zadnje, tudi obstoj naše države je bil prvič izrisan v filozofskem in humanističnem mišljenju.
Glede na vse to bi težko trdili, da filozofija ni 'praktična'. Žal pa je ustroj njenega učinkovanja izmed vseh ved verjetno najmanj pregleden. V Slovenskem filozofskem društvu se želimo odzvati na novo na novo nastalo situacijo in prispevati k rehabilitaciji vloge filozofskega mišljenja danes. S tem vprašanjem se moramo znati soočiti v prav vseh njegovih modalitetah, tudi vulgarnih: 'kaj filozofija sploh da družbi?', 'zakaj financirati nekaj takega, kot je filozofska raziskava?' Filozofija je v resnici povsod: mediji, kulturna produkcija, sodbe ustavnega sodišča, vodenje gospodarske, okoljske, šolske politike – vsi ti fenomeni temeljijo na jasnih filozofskih konceptih. Kakšna je pot od filozofskega mišljenja do naštetih fenomenov? Je lahko vodena ali mora biti spontana? Je pregledna ali ireduktibilno neopredeljiva? Je potrebno od filozofije pričakovati učinkovitost ali je najbolj učinkovita tedaj, če ji pustimo proste roke?
Na ta vprašanja bo skušalo odgovoriti trinajst predavateljev. Program simpozija je pripet.
Vljudno vabljeni,
Rok Svetlič, predsednik SFD"
