Center za jezikovne vire in tehnologije

24/08/2026

Manjkajoči podatki so lahko pomembno znanstveno odkritje.
Ali bo zaradi umetne inteligence slovaropisje izginilo?

O teh temah b***a spregovorili vabljeni govorki na konferenci Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika 2026.

Digital Ghosts: Communicating Absence, Loss and Uncertainty in Humanities Data

Dr. Andrea Kocsis bo govorila o manjkajočih in nepopolnih podatkih v humanistiki. Kar je z računalniškega vidika videti kot šum, napaka ali manjkajoč podatek, je lahko za humanistiko pomemben raziskovalni vir in celo znanstveno odkritje.

LLMs as lexicographers: Who needs dictionaries when AI knows everything?

Dr. Anna Vacalopoulou bo odprla vprašanje prihodnosti slovaropisja v dobi umetne inteligence. Kakšna je prihodnost leksikografije? Ali lahko veliki jezikovni modeli pomagajo pri ustvarjanju slovarjev in ali bomo slovarje sploh še potrebovali?

📅 Kdaj? 17. in 18. september 2026
📍 Kje? Fakulteta za računalništvo in informatiko, Večna pot 113

👉 Vabljeni k prijavi na konferenco! Povezavo najdete v prvem komentarju.

20/08/2026

Od vročinskega vala do nogometa: tudi julija sta bila v jeziku spletnih medijev v ospredju vreme in šport. 🌦️⚽ Tokrat so izstopali vročinski val, radiolog, etapa, gošča in nogomet.

Mesečno zbiramo besedila iz 106 slovenskih množičnih medijev. Na podlagi zbranih besedil s statističnimi metodami izračunamo količnik pojavljanja posamezne besede glede na podatke iz preteklih obdobij.

Izbor besed leta nam tako veliko pove tudi o slovenski medijski krajini in o temah, o katerih so največ pisali slovenski mediji.

Več v vizualih. 👇

17/08/2026

Kako analizirati velike količine parlamentarnih govorov? Kako spremljati spremembe v medijskem diskurzu?

V sredo, 16. septembra, vabljeni na delavnici CLASSLA-express 3.0 in EMMA, ki potekata kot predkonferenčna dogodka konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika 2026.

🗣️ CLASSLA-express 3.0

Na delavnici bodo udeleženci spoznali ključne metode sodobnega korpusnega jezikoslovja na praktičnih primerih analize parlamentarnega govornega korpusa ParlaSpeech in spletnega korpusa CLASSLA-web.

📰 EMMA – obdelava naravnega jezika za analizo novic

Udeleženci bodo spoznali raziskovalne pristope in praktične primere uporabe večjezičnih jezikovnih tehnologij za analizo velikih količin medijskih vsebin ter analizo časovnega spreminjanja pomena, tematik in narativa.

📅 Kdaj? 16. september 2026

📍 Kje? Fakulteta za računalništvo in informatiko, Večna pot 113

🔗 Več informacij in prijave: https://www.sdjt.si/wp/jtdh-2026/

11/08/2026

Vabljeni k prijavi na konferenco Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika 2026.
⁣
Konferenca bo potekala 17. in 18. septembra 2026 na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
⁣
V sklopu konference bodo potekala vabljena predavanja, študentska sekcija in paneli o aktualnih temah, povezanih s konferenco. Tematska področja konference obsegajo govorne jezikovne tehnologije, digitalno jezikoslovje, digitalno humanistiko in zgodovinopisje, literarne vede, etnologijo, muzikologijo, kulturno dediščino, umetnost in arheologijo, digitalno humanistiko v izobraževanju ter digitalno publicistiko.
⁣
Konferenčno spletno stran in prijavnico najdete prek povezav v prvem komentarju.

10/08/2026

Kaj pomeni luft bremzati?
⁣
Dr. Darinka Verdonik je v oddaji Jezikovni pogovori spregovorila o raziskovanju govorjene slovenščine in o portalu za zbiranje posnetkov Govorjena slovenščina, ki je nastal v okviru projekta Veliki jezikovni modeli za digitalno humanistiko.
⁣
»Ko analiziramo posnetke govorjene slovenščine, ugotavljamo, da slovenščine ne poznamo zares. Govorjena slovenščina ima neskončno variabilnost in ne vemo, koliko besedja ima slovenščina od Kopra, Bele krajine, Rogaške Slatine do Murske Sobote.«
⁣
Prisluhnite oddaji prek povezave:

Čeprav jezik predvsem govorimo, raziskovanje jezika še vedno temelji na pisnih besedilih. Za razumevanje celotne jezikovne stvarnosti je ključno raziskovanje govora z intonacijo, ritmom, premori … Na portalu Govorjena slovenščina zato zbirajo posnetke vsakdanje slovenščine za raziskave govo...

29/07/2026

Doseči moramo splošen družbeni konsenz, zbrati vse slovenske vire na enem mestu in zagotoviti varen ter nadzorovan dostop, da bomo lahko še naprej razvijali velike jezikovne modele za slovenščino.

Vodja Centra za jezikovne vire in tehnologije, dr. Simon Krek, je gostoval v N1 podkastu s Suzano Lovec. Spregovorila sta o velikih jezikovnih modelih, pasteh umetne inteligence, suverenosti in slovenščini v digitalni dobi.

»Znanje o rabi umetne inteligence in odprtih modelov, kot je GaMS, bi bilo smotrno uvesti v celoten spekter javne uprave – od zdravstva do sodstva.«

Prisluhnite pogovoru prek povezave v komentarju.

27/07/2026

Vodja Centra za jezikovne vire in tehnologije, dr. Simon Krek, se v zadnji kolumni v časopisu Dnevnik sprašuje o smislu prepisovanja hrvaškega jezikovnega zakona za slovenščino.
⁣
V kolumni ugotavlja, da lahko pričakujemo vročo jezikovnopolitično jesen. Na Ministrstvu za kulturo se odvija igra moči glede vprašanja, kdo bo odločal, kakšna bo slovenščina v dobi umetne inteligence.
⁣
Članek je v odprtem dostopu na voljo prek povezave v komentarju.

21/07/2026

Zgodbe, ki so najbolj zaznamovale junij 2026 v slovenskih spletnih medijih, so povezane z besedami: osvežitev, mundial, primopredaja, partnerstvo, izrazit in nogomet.
⁣
Na tretjem vizualu kot zanimivost izpostavljamo besede, ki so bile v prvi polovici leta 2026 največkrat med besedami meseca in predstavljajo kandidatke za besede leta, ki jih bomo razglasili decembra. 💡

14/07/2026

Med 6. in 8. julijem je v Ljubljani potekala 24. Evropska konferenca o bralni pismenosti in bralni kulturi.
⁣
Raziskave kažejo, da vsak četrti Slovenec razume le preprosta besedila. To pomeni, da imajo omejen dostop do informacij, kot so novice, pravni dokumenti in zdravstvena besedila. Zato potrebujejo besedila v preprostem jeziku, ki omogočajo lažje in boljše razumevanje pisnih vsebin.
⁣
Pri poenostavljanju besedil lahko pomaga tudi umetna inteligenca.
⁣
Dr. Marko Robnik-Šikonja je na plenarnem predavanju z naslovom Izboljšanje berljivosti besedila s pomočjo velikih jezikovnih modelov predstavil proces učenja modela GaMS za poenostavljanje besedil v lahko branje. Orodje bo izboljšalo dostopnost slovenščine za osebe s kognitivnimi oviranostmi, migrante in starejše.

09/07/2026

»Težko je pisati problematična in zlonamerna vprašanja, če nisi zlonameren človek.«
⁣
Dr. Jaka Čibej je s sodelavci pripravil varnostno učno množico za učenje velikega generativnega jezikovnega modela za slovenščino GaMS. Pripravili so pare vprašanj in odgovorov, na podlagi katerih se je model naučil, na katera vprašanja lahko odgovarja in na katera ne sme.
⁣
👀 Kaj je bil največji izziv?
👀 Čemu mora razvoj velikih jezikovnih modelov nameniti pozornost v prihodnosti?
⁣
Odgovori so v videu. 👇